V sredo nas je zapustil naš član Andrej. Od njega smo se poslovili v soboto z gasilskim pogrebom, katerega so se poleg naših članov udeležili tudi predstavniki vseh društev v Gasilski zvezi Dolomiti. Dan pred tem pa smo imeli zanj še žalno sejo.
Govor na pogrebni slovesnosti
Dragi Andrej,
sredi tedna se nam je gasilcem skoraj ustavil čas, ko se je razširila vest, da je za vedno prenehalo biti tvoje srce. Ker je bil Andrej med nami gasilci vedno dobre volje, pripravljen pomagati in ni nikoli tarnal nad boleznijo, nas je ta novica še toliko bolj presenetila in kar nismo mogli verjeti, da je to res.
Rodil si se 29. novembra 1939 na Belici kot peti otrok v družini. Otroška leta ti niso bila lepa, saj je bil to čas druge svetovne vojne. Doba odraščanja pa tudi ni bila lahka, saj je bilo dela na tako veliki kmetiji kot je bila Belška vsak dan veliko. Po končani osnovni šoli si se izučil za poklic čevljarja.
Ker je bilo dela v zgodnjih šestdesetih letih malo, si se odločil in odšel za bratom Ivanom na delo v Nemčijo, kjer si ostal dobri dve leti.
Po vrnitvi domov si v Dvoru spoznal svojo življenjsko sopotnico Cirilo, si ustvaril družino, v kateri sta se vama rodili hčeri Meta in Polona. Zaposlil si se Kovinarstvu Maja, kjer si se prekvalificiral v ključavničarja in kasneje v Avtomontaži, kjer si delal do upokojitve.
V Prostovoljno gasilsko društvo Dvor si vstopil leta 1956. To je bil čas gradnje gasilskega doma, kjer si opravil ogromno prostovoljnega dela, saj si s domačimi konji prepeljal veliko materiala, da je gradnja gasilskega doma tekla nemoteno.
V letu 1960 si opravil tečaj za gasilca, si pridobil ta čin in kasneje napredoval do čina gasilca II. stopnje. Kljub vsakdanjemu delu, skrbi za družino, gradnji hiše, si vedno pomagal tudi pri delu v gasilskem društvu. Tudi v zadnjem obdobju si se vedno, ko si videl da poteka delo pri gasilskem domu ustavil, povprašal ali potrebujemo pomoč, ki jo nikoli nisi odrekel. Ko smo v društvu leta 2011 ustanovili ekipo starejših gasilcev, si bil njen član in se udeleževal občinskih tekmovanj.
Da v tebi bije srce, ki je pripravljeno pomagati, si dokazal septembra leta 1968, ko si ob veliki poplavi Gradaščice pri mostu v Dvoru skočil v deročo vodo in iz potapljajočega avtomobila rešil dve dekleti, za kar sta ti Irena in Alenka še danes neizmerno hvaležni, saj si jima rešil življenje. Za to plemenito dejanje si bil nagrajen z gasilsko plamenico II. stopnje. Leta 1979 pa si prejel še priznanje gasilske zveze II. stopnje. V letih od 1971 do 1978 si bil član nadzornega odbora, v letih 1980 do 1985 pa član upravnega odbora. Z dopolnjenimi 63. leti pa si leta 2003 prejel še plaketo gasilskega veterana.
Vsi, ki smo te, Andrej, poznali in delali s tabo se te bomo spominjali kot človeka, ki ni poznal besede ne, ko smo potrebovali tvojo pomoč, zato te bomo pogrešali.
Vsem tvojim domačim pa v imenu dvorskih gasilcev izrekam iskreno sožalje in se ti zahvaljujemo za ves trud, čas in delo, ki si opravil pri našem poslanstvu – pomoči sočloveku v nesreči. Vedno boš ostal v našem spominu.
Še zadnjič ti izrekam naš skoraj 150 let star pozdrav NA POMOČ in naj ti bo lahka slovenska zemlja.
