Vremenoslovci so za soboto, 27. oktobra, napovedovali obsežne padavine, ki bi lahko imele za posledico poplave. Napovedi so se uresničile, saj je Gradaščica preko dneva pričela naraščati in je prvič bregove prestopila ob 14:30, ko se je pričela prelivati na cesto v Bišnici. Takrat je po podatkih hidrološke postaja ARSO (Agencija Republike Slovenije za okolje in prostor) imela višino 266 cm. Zaradi zmanjšanja intenzivnosti padavin je gladina Gradaščice do 16:00 naraščale minimalno (do višine 278 cm), ter v nadaljevanju zaradi prenehanja dežja znova upadla (do višine 249 cm ob 19:00).
Reka Gradaščica ima na hidrološki postaji ARSO Dvor – Gradaščica običajno višino 85 cm in pretok okoli 2 m3/s. Poplavljanje regionalne ceste Polhov Gradec – Dobrova se prične pri višini cca. 260 cm. Rekordna višina Gradaščice zabeležena septembra 2010 znaša 306 cm.
Po 19:00 pa se je deževje znova okrepilo in posledično se je gladina Gradaščice hitro zviševala. Ob 21:00 je njena gladina znašala že 288 cm, kar je pomenilo, da je bila poplavljena regionalna cesta Polhov Gradec – Dvor na dveh mestih – v Bišnici in pri skalah. V Bišnici je bilo v tem času na cesti že do 30 cm vode. To pa je že višina, ko je prehod z vozili nevaren. Kljub temu so preko visoke vode poskusili iti trije vozniki, a jim je voda zalila avtomobile ter so tako obstali v vodi. Vse tri smo potegnili na varno. Voda se je pričela prelivati tudi preko ceste Belica – Babna Gora in Dvor – nov del Dolenje vasi.
Blizu višinskega rekorda
Deževje se je nadaljevalo tudi preko noči na nedeljo. Tako je v nedeljo, 28. oktobra, ob 0:30 Gradaščica dosegla višino 304 cm, kar je le dva centimetra manj kot pri rekordnih tridnevnih poplavah septembra 2010. V Bišnici je bilo v tem času do 50 cm vode na cestišču, nekaj manj pri skalah, tudi na ostalih cestah, ki so konstantno poplavljene, pa je bilo toliko vode, da so bile neprevozne. Potrebno pa je poudariti, da so tokrat brežine ob Gradaščici, ki so bile sanirane po poplavah 2010 zdržale, in je več vode teklo po strugi in ne po travnikih in poljih. Zato je bila tudi dosežena tako ekstremna višina Gradaščice, kljub manjši količini padavin.
Nadaljnjo višanje nivoja vode pa je preprečil sneg, ki je pričel padati v višje ležečih krajih povodja Gradaščice. Proti nedeljskemu jutru pa je sneženje zajelo tudi nižine in tako je bilo padanje nivoja Gradaščice še hitrejše. Vse ceste so bile znova normalno prevozne v nedeljo ob 6:00.
Fotogalerija: 27. in 28.10.2012 – poplave [foto: Klemen Zibelnik, Primož Zibelnik]
S telim stavkom: ”…potrebno pa je poudariti, da so tokrat brežine ob Gradaščici, ki so bile sanirane po poplavah 2010 zdržale, in je več vode teklo po strugi in ne po travnikih in poljih…” se ne strinjam povsem. Ker je na Andrejcovem v Žabnc, kljub sanaciji bregu Gradaščice voda že popovdne prestopila breg in poplavila okoliške travnike.
Mišljeno je bilo, da voda ni utrgala/pretrgala brežin, temveč so sanacije (brežine) zdržale. Drži pa, da se je voda kljub temu prelivala preko brežin – pač je bilo veliko vode.
Merilna postaja je par metrov dolvodno od dvorskega mosta. Brežina gorvodno od mostu je zdržala in zato je lahko merilna postaja zabeležila višje vodostaje. Če ta brežina ne bi zdržala, teh skoraj rekordno visokih vodostajev ne bi zabeležila, ker bi jo voda obšla.
V Žabnc so pa “namensko” naredili nekakšen zadrževalnik oz. so pustili Gradaščici možnost, da se razliva po polju. Se pa bo v prihodnosti Gradaščica drugače “obnašala”, saj vsak poseg v strugo in njeno okolico, ob takšnih količinah vode, vpliva na to.
Veliko bi pripomoglo tudi redno čiščenje brežine in struge (odstranjevanje vejevja in naplavin), vendar država za takšne projekte nima denarja.
O tem se nekako hotel napisati.